Orehovo olje pozitivno vpliva na srce in ožilje

Pozitivni vplivi na srce in ožilje

Orehovo olje uravnava raven trigliceridov v krvi

Hiperlipidemija (povečana koncentracija maščob v krvi) je pomemben dejavnik tveganja za koronarne srčne bolezni, hkrati pa gre za dejavnik, ki ga je mogoče nadzorovati. Veliko raziskav je že potrdilo pozitivne učinke oreščkov na koncentracijo različnih vrst maščob v krvi. Po osemtedenskem uživanju navadnega oreha (Juglans regia L.) v odmerku 20 g/dan je koncentracija trigliceridov (TG) v krvi sodelujočim padla za 17 % (p vrednost < 0,05). Poleg tega je oreh občutno prispeval k povišanju nivoja HDL holesterola v krvi (p vrednost < 0,05). Strokovnjaki so izvedli dvojno slepo študijo vrste primerkontrola, da bi izmerili sposobnost olja navadnega oreha za zmanjševanje nivoja maščob v krvi. V ta namen so šestdeset oseb s povišano koncentracijo maščob v krvi poljubno razdelili v dve skupini. Pacienti iz skupine A (n=29) so 45 dni prejemali orehovo olje v kapsulah po 500 mg, 3 g/dan, pacienti iz skupine B (n=31) pa so prejemali placebo in služili kot kontrolna skupina. Znanstveniki so koncentracijo maščob v krvi sodelujočim izmerili pred začetkom študije, ter nato po 15, 30 in 45 dneh, ter še 15 dni po zaključku raziskave. Koncentracija TG v krvi se je pri pacientih iz skupine A zmanjšala za 19 % do 33 %
v primerjavi z začetnim stanjem (p vrednost < 0,05). Pri ostalih meritvah ni bilo opaženih statistično pomembnih razlik. Zaključimo lahko, da je Olje št. 80 dobro naravno zdravilo za znižanje ravni trigliceridov v krvi.

Uživanje orehov pri pacientih s povišanim nivojem maščob v krvi

Oreh (Juglans regia L.) naj bi zaviral nastanek rakastih tvorb, deloval poživljajoče, čistil kri, ter telo razstrupljal. Oreščki poleg tega dokazano vsebujejo ugodne maščobne kisline in hranilne snovi. Znanstveniki so z raziskavo skušali dokazati sposobnost oreha, da uravnava nivo maščob v krvi. V randomizirani raziskavi vrste primer-kontrola je sodelovalo 52 prostovoljcev, ki so bili razdeljeni v dve skupini. Prostovoljci iz skupine A so 8 tednov uživali 20 gramov orehov na dan, prostovoljci iz kontrolne skupine (skupina B) pa niso uživali orehov. Raziskovalci so vsem sodelujočim izmerili koncentracijo trigliceridov, lipoproteinov visoke gostote (HDL) in lipoproteinov nizke gostote (LDL) pred začetkom raziskave, po štirih tednih ter po osmih tednih. Osebam iz skupine A se je koncentracija TG v krvi v povprečju zmanjšala za 17,1 % v primerjavi z začetnim stanjem, pa tudi vrednost holesterola HDL se je občutno zvišala, in sicer v povprečju za 9 %. Rezultati raziskave so pokazali, da je redno uživanje oreščkov po vsej verjetnosti povezano z nižjim tveganjem za bolezen koronarnih arterij, saj zmanjšuje nivo trigliceridov in povečuje nivo HDL.

Stopnja holesterola v krvi in uživanje orehov: presečna raziskava v Franciji 

Pomembna vloga večkrat nenasičenih maščobnih kislin pri preprečevanju bolezni srca in ožilja je že bila znanstveno dokazana. Strokovnjaki so izvedli presečno študijo, da bi ugotovili povezavo med uživanjem orehov (olja in jedrc), ki predstavljajo vir večkrat nenasičenih maščobnih kislin, ter stopnjo maščob v krvi. V raziskavi je sodelovalo 793 oseb (moških in žensk) starih med 18 in 65 let z območja Dauhiné v
Franciji, ki je znano po pridelavo orehov. Sodelujoči so se udeleževali zdravniških pregledov, ki jih je organiziral Zavod za kmetijsko zavarovanje. Sodelujoče so najprej vprašali po njihovem običajnem načinu prehranjevanja (med drugim so zabeležili tudi količino oreščkov in živalske maščobe, zaužite v preteklem letu),v poštev so vzeli tudi druge dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja. Vsakemu so odvzeli vzorec krvi, ter izmerili stopnjo HDL, LDL, skupno stopnjo holesterola v krvi, in stopnjo apolipoproteinov A-I in B. Osebe, ki so uživale veliko orehov (orehovega olja in orehovih jedrc), so imele višjo stopnjo holesterola HDL in apolipoproteinov A-I v krvi – znanstveniki so ugotovili obstoj sorezmerne povezave med tema dvema kriterijema. Rezultati raziskave so pokazali, da uživanje živalske maščobe in alkohola na omenjene rezultate ni vplivalo. Povezava med uživanjem orehov in stopnje drugih vrst maščob v krvi ni bila dokazana. Pozitivni vpliv uživanja orehov na stopnjo holesterola HDL in apolipoproteinov A-I v krvi je še posebej pomembno zato, ker sta ta dva parametra negativno povezana s stopnjo umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja.

Uživanje orehov in rib z visoko vsebnostjo maščobe pri osebah z normalno ali rahlo povišano stopnjo maščob v krvi in njihov vpliv na različne maščobne frakcije v krvi – randomizirana, kontrolirana raziskava 

Povečano uživanje maščobnih kislin n-3 (omega-3) zmanjša tveganje za koronarno srčno bolezen (KSB). Cilj raziskave je bil ugotoviti ali imajo orehi (maščobne kisline n-3 rastlinskega izvira) in ribe z visoko vsebnostjo maščobe (maščobne kisline n-3 v živilih morskega izvora) podobne učinke na označevalce maščob v krvi in na priporočene dnevne količine za primarno preprečevanje KSB. V randomozirani navzkrižni raziskavi je sodelovalo 25 oseb z normalnim ali rahlo povišanim nivojem maščob v krvi, sledili pa so eni od treh izoenergijskih diet (kar pomeni približno 30 % skupne maščobe in <10 % nasičenih maščob): kontrolna skupina ni uživala oreščkov ali rib, druga skupina je uživala orehe (42,5 g
orehov/10,1 mJ), tretja skupina pa je uživala ribe (113 g lososa dvakrat tedensko). Sodelujočim so kri na tešče odvzeli dvakrat – enkrat ob začetku raziskave, drugič pa ob koncu, ter analizirali maščobe v krvi.
Pri odraslih, ki so v svojo prehrano vključili orehe, je bila stopnja skupnega holesterola v krvi (4,87 +/- 0,18 mmol/L) in slabega holesterola LDL (2,77 +/- 0,15 mmol/L) nižja kot pri sodelujočih iz poskusne skupine (5,14 +/- 0,18 in 3,06 +/- 0,15) in pri sodelujočih, ki so v svojo prehrano vključili ribe (5,33 +/- 0,18 in 3,2 +/- 0,15 mmol/L; P < 0,0001). Pri sodelujočih iz tretje skupine se je zmanjšala stopnja trigliceridov v krvi (1,0 +/- 0,11 mmol/L) in povečala stopnja holesterola HDL v krvi (1,23 +/- 0,05 mmol/L) v primerjavi z osebami iz kontrolne skupine (1,12 +/- 0,11 in 1,19 +/- 0,05 mmol/L) ter z osebami iz druge skupine, ki so uživale orehe (1,11 +/- 0,11 mmol/L, P < 0,05, ter 1,18 +/- 0,05 mmol/L,
P < 0,0001). Razmerje med skupnim holesterolom in holesterolom HDL, med holesterolom LDL in HDL, ter med apolipoproteinom B in apolipoproteinom A-I so bili nižji pri osebah, ki so v prehrano vključili orehe, kot pri tistih iz prve in tretje skupine (P < 0,05). Pri ljudeh, ki so v zdravo prehrano vključili orehe in ribe z visoko vsebnostjo maščob, se je zmanjšala stopnja holesterola in trigliceridov v krvi, kar zmanjšuje tveganje za KSB.

Uživanje orehov izboljša funkcijo endotelija pri osebah s povišano stopnjo holesterola v krvi – randomizirana navzkrižna raziskava 

Rezultati epidemioloških raziskav ka
žejo, da uživanje oreščkov zmanjšuje tveganje za bolezen koronarnih arterij (BKA). Oreščki prispevajo k znižanju stopnje holesterola v krvi, kar deloma pojasni ta učinek.
Strokovnjaki nepravilno delovanje endotelija povezujejo z BKA in dejavniki tveganja za to bolezen, k izboljšanemu delovanju endotelija pa prispevajo antioksidanti in maščobne kisline n-3. Orehi so bogat vir tako antioksidantov kot alfa linolne kisline, to je maščobne kisline n-3 rastlinskega izvora. Da bi preverili hipotezo o izboljšanem delovanju endotelija zaradi uživanja orehov, so znanstveniki v navzkrižni študiji 21 moških in žensk s povišanjo stopnjo holesterola v krvi naključno razporedili v dve skupini. Osebe iz prve skupine so uživale sredozemsko hrano, ki naj bi zniževala stopnjo holesterola, osebe iz druge skupine pa so s hrano zaužile približno enako maščob in dobile enako energije, le da so orehi nadomestili približno 32 % energije, ki jo je prva skupina dobila z enkrat nasičenimi maščobnimi klislinami. Sodelujoči so se predpisane diete držali štiri tedne. Po vsaki intervenciji so jim raziskovalci na tešče vzeli kri ter z ultrazvokom izmerili vazomotorno funkcijo nadlahtne arterije. Osemnajst sodelujočih je raziskavo končalo z veljavnimi meritvami z ultrazvokom. V primerjavi z osebami iz prve skupine, se je pri osebah iz druge skupine (tistih, ki so uživali orehe) povečala sposobnost širjenja žil, ki je posledica delovanja endotelija, in zmanjšala koncentracija molekule-1, ki uravnava adhezijo žilnih celic (P < 0,05 za oboje). Po koncu štiritedenskega obdobja so bili rezultati pri obeh skupinah precej podobni za razširjenost žil, ki ni odvisna od delovanja endotelija, za koncentracijo molekule-1, ki uravnava medcelično adhezijo, koncentracijo C-reaktivnega proteina, homocisteina, ter bioloških pokazateljev oksidacije. Pri osebah iz skupine, ki so uživali orehe, se je precej zmanjšal nivo skupnega holesterola (- 4,4 +/- 7,4 %) in holesterola LDL (-6,4 % +/- 10,0 %) (P < 0,05 za oboje) v primerjavi z začetnim stanjem. Poleg nižje stopnje holesterola so raziskovalci pri istih osebah ugotovili tudi povišano koncentracijo alfa linolne kisline prehranskega izvora in višji nivo LDL gama-tokoferola, spremembe v sposobnosti širjenja žil zaradi delovanja endotelija pa so opazili v kombinaciji z ugodnejšim razmerjem med holesterolom in HDL (P < 0,05 za vse). Raziskovalci so zaključili, da nadomeščanje orehov z enkrat nenasičenimi kislinami v sredozemski prehrani pri ljudeh s povišanim nivojem holesterola izboljša sposobnost žil za širjenje, ki je povezana z delovanjem endotelija. Ta ugotovitev bi lahko pojasnila blagodejni vpliv oreščkov na srce, ki presega zgolj zmanjšanje nivoja holesterola.

Vpliv oreščkov na tveganje za koronarno srčno bolezen 

Epidemiološke raziskave vedno znova dokazujejo pozitiven vpliv, ki ga ima uživanje oreščkov na nižjo stopnjo obolevnosti in umrljivosti za koronarno srčno boleznijo pri različnih skupinah prebivalstva. Rezultati kliničnih raziskav kažejo, da je z uživanjem hrane, ki je srcu prijazna in vsebuje različne oreščke ali arašide, opazno znižanje skupne stopnje holesterola in slabega holesterola LDL. Ugoden profil maščob v orehih (visoka vsebnost nenasičenih maščobnih kislin in nizka vsebnost nasičenih maščobnih kislin) po dosedanjih ugotovitvah prispeva k nižji stopnji holesterola, kar pomeni manjše tveganje za koronarno srčno bolezen. Prehranske vlaknine in drugi bioaktivni elementi v oreščkih bi lahko prispevali še k dodatnim pozitivnim učinkom za srce.

TABELA 2. Vsebnost alfa linolne kisline (ALK) v izbranih oljih, semenih in oreščkih, ter količina, ki ustreza priporočenemu vnosu

Akutni učinki obrokov z visoko vsebnostjo maščobe, obogatenih z orehi ali olivnim oljem, na delovanje endotelija po obroku

Znanstveniki so želeli ugotoviti kako dodajanje orehov oziroma olivnega olja k živilom, ki so bogata z maščobami, vpliva na dejavnost ožilja po obroku, na stopnjo lipoproteinov, pokazateljev oksidacije, na dejavnost endotelija po obroku, ter na stopnjo asimetričnega dimetilarginina (ADMA). Rezultati so pokazali, da je bilo delovanje endotelija pri bolnikih z zvišano stopnjo holesterola boljše, kadar so uživali orehe kot kadar so uživali sredozemsko hrano. Postavljena je bila hipoteza, da bi orehi lahko preprečili motnje v delovanju endotelija po mastnem obroku. Raziskovalci so v navzkrižni študiji naključno razporedili 12 zdravih oseb in 12 oseb s prekomerno stopnjo holesterola v krvi v dve skupini. Sodelujoči so v razmaku enega tedna pojedli dva obroka hrane z visoko vsebnostjo maščob, ki so jim dodali 25 g olivnega olja ali 40 g orehov. Oba obroka sta vsebovala 80 g maščob in 35 % nasičenih maščobnih kislin. Raziskovalci so nato izvedli punkturo žile in z ultrazvokom spremljali delovanje endotelija nadlahtne arterije, in sicer najprej na tešče ter nato še 4 ure po zaužitju obroka. V obeh skupinah je bila vazodilatacija slabša po zaužitju obroka z olivnim oljem kot po zaužitju obroka z orehi (p = 0,006, vzajemno vplivanje za časovno obdobje). Koncentracija trigliceridov na prazen želodec (ne po užitju hrane) je bila obratno sorazmerno povezana z vazodilatacijo (r = -0,324; p = 0,024). Dilatacija, ki je neodvisno od pretoka krvi, ter koncentracija asimetričnega dimetilarginina v krvi sta ostali enaki, koncentracija oksidiranih lipoproteinov nizke gostote (p = 0,051) pa se je zmanjšala po obeh obrokih. Koncentracija topnih vnetnih citokinov in adhezijskih molekul se je zmanjšala (p < 0,01) ne glede na vrsto obroka, z izjemo E-selektina, ki je bil nižji po obroku z orehi (p = 0,033). Raziskovalci so zaključili, da dodatek orehov k obroku z visoko vsebnostjo maščob akutno izboljša vazodilatacijo ne glede na spremembe v oksidaciji, vnetju ali koncentracijo asimetričnega dimetilarginina. Tako orehi kot olivno
olje pomagajo ohranjati zaščitne fonotipe v celicah endotelija.
Vir:  www.planet zdravja.com 

Orehovo olje za sončenje

Police trgovin se kar šibijo od najrazličnejših proizvodov, ki vsebujejo visoke faktorje za zaščito kože pred soncem. Resnica pa je v tem, da veliko teh proizvodov v stiku s soncem in potom lahko povzroča najrazličnejše alergije. Poskusite z orehovim oljem.
sončenje
Če se boste mazale z orehovim oljem in se izogibale premočnemu soncu, boste v zelo kratkem času lepo zagorele.
Naravno in brez konservansov
Od naravnih sestavin je najbolj učinkovito orehovo olje. Naredite ga lahko sami, tako da še zelene in mehke orehe narežete na kolobarje, prelijete z olivnim oljem in pustite 3 tedne na soncu. Tako olje je za kožo najboljše, saj koža lepo in enakomerno porjavi. Za boljši vonj lahko pred uporabo dodate še limonin sok ali pa kakšno eterično olje. Takšno olje pomaga do zelo lepe čokoladne barve, žal pa ne vsebuje zaščite.
Uporabljate ga lahko notranje ali zunanje
Orehovo olje vsebuje večkrat nenasičene maščobne kisline, ki so vir telesu nujno potrebnih esencialnih maščobnih kislin, ki jih moramo vnašati v telo s hrano ali preko kože. Vsebuje vitamin E, ki je naravni antioksidant in ščiti žile pred staranjem. Orehovo olje pa je izjemno priporočljivo tudi v prehrani, saj ščiti pred boleznimi srca in ožilja, predvsem pred možgansko in srčno kapjo ter ohranja dolgoletno dobro počutje. Poleg tega maščobe v prehrani izboljšujejo vsebnost, vonj in okus živil. Dajejo tudi trajnejši občutek sitosti, ker je čas prehoda mastnih živil daljši. Orehovo nerafinirano olje in brez aditivov uživamo kot dodatek k prehrani in s tem uravnavamo nivo želodčne kisline.
Nezrel oreh
Iz nezrelih plodov lahko sami naredimo orehovo olje za sončenje.
Orehovo olje proti celulitu
Celulit se v stiku z orehovim oljem skrči in postaja alkalen, kar je pogoj, da se izločajo maščobe. Orehovo olje je čistilec strupov, saj se strupi v stiku z oljem nalužijo in se z ostalimi lugi izločijo z urinom. Pri tem je treba piti veliko vode ali nesladkanih čajev. V zadnjih letih so ugotovili tudi vpliv maščobnih kislin omega3, ki jih vsebuje orehovo olje na preprečevanje kroničnega bronhitisa in pljučnega emfizema (elastičnost pljuč) pri kadilcih in nekdanjih kadilcih.
Vir: vizita.si